Katalogi informacij javnega značaja (IJZ)

Informacije javnega značaja so za nekatere zavezance iz javnega sektorja pereč problem. Še zlasti, če iz nedolžnega vprašanja novinarja ali radovednega državljana zaradi vašega napačnega odgovora nastane problem! Pravico vedeti imajo namreč vsi državljani Slovenije, prav tako vse pravne osebe.

Naloga organov zavezancev je, da veste, katere informacije ste dolžni posredovati javnosti, kdaj in kako, ter katerih ne

V primeru kršitev določil spremenjenega zakona so uradne osebe ali predstojniki oz. direktorji organov lahko kaznovane z globami od 625 do 1.250 EUR.

question

Da se slednje ne zgodi, vam ponujamo pomoč - pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ali nas pokličite na 041 394 190 / 041 764 842.

Sodelavci IPRID se zavedamo pomena, ki ga imajo informacije javnega značaja v informacijski družbi. Želimo vplivati na to, da bi se organi javnega sektorja in iskalci informacij javnega značaja v vsakodnevnem življenju zavedali pomembnosti dostopanja do informacij javnega sektorja.

S pravico do dostopa do teh informacij se v družbi zagotavlja predvsem:

Odprto, transparentno in preverljivo delovanje vseh proračunskih uporabnikov.

Namen zakona (ZDIJZ) je omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Na ta način bi namreč državljani sami (z uresničevanjem svoje pravice) zagotovili javnost in odprtost delovanja organov celotnega javnega sektorja.

Ekonomska vrednost informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij javnega značaja

Glavno vodilo ponovne uporabe informacij temelji na premisi, da je nastanek informacij javnega sektorja financiran iz javnih, proračunskih sredstev in jih zato ni mogoče šteti za last javnega sektorja. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja, pravosodja, kulture, izobraževanja in politike. Inštitut ponovne uporabe teh informacij je namenjen tako komercialnim kot tudi nekomercialnim uporabnikom, tako posameznikom, kot pravnim subjektom. Predvsem komercialni uporabniki lahko tako pridobljene informacije nato obdelajo, izdelajo dodano vrednost in tako obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg. S ponovno uporabo informacij se vzpodbuja nastanek trga z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije.

Ovire

Slovenska država je pristopila k ureditvi tega področja na svojstven način. Implementirala je strogo različico normativne podlage (ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega). Žal pa je v praksi pri tem tudi ostalo.

Kljub temu, da so odgovorne osebe organov zavezancev, ki kataloga informacij javnega značaja niso izdelali in objavili, dejansko ves ta čas v prekršku in jim od tega datuma grozi plačilo denarne kazni, tega v štirih letih večina še ni storila. Da zakonske določbe zaživele tudi v vsakdanjem življenju se morajo najprej zavezanci zavedati dolžnosti, ki jim jih nalaga zakon. Šele ko bo ta pogoj izpolnjen, lahko pri državljanih preverimo ozaveščenost glede svojih pravic.